Kazalo
Danes vam želim predstaviti Excelova funkcija OFFSET s 3 primeri iz resničnega življenja.
Najprej bom opisal sintakso formule, nato pa bom govoril o tem, kako lahko funkcijo OFFSET uporabimo za reševanje težav v resničnem življenju.
Uvod
Funkcija OFFSET lahko vrne referenco na celico (imenujmo jo ciljna celica) ali območje (ciljno območje), ki je določeno število vrstic in stolpcev oddaljena od druge celice (referenčna celica) ali območja (referenčno območje).
Spodnja slika prikazuje, kako s funkcijo OFFSET vrniti referenco na celico (levi del) ali območje (desni del).
Tako boste intuitivno ugotovili, kaj je ciljna celica in kaj referenčna celica.
Zeleno označena celica je ciljna celica, rumeno označene celice pa so sestavljene iz ciljnega območja.
Z modro označene celice so referenčne celice.
Slika 1
Kaj pomeni OFFSET v programu Excel (sintaksa)?
Tukaj je sintaksa funkcije Offset: OFFSET (referenca, vrstice, stolpci, [višina], [širina])
| Referenca | Zahtevano. Referenca je celica ali razpon celic, od katerih se začne zamik. Če določite razpon celic, morajo biti celice med seboj sosednje. |
| Vrstice | Zahtevano . Število vrstic navzgor ali navzdol, referenčna celica ali zgornja leva celica referenčnega območja. Vrstice Lahko je pozitivna ali negativna. Poglejte levi del slike 1, ciljna celica bo B2, če spremenim funkcijo kot OFFSET (C3, -1, -1). B2 je eno vrstico višje od C3. |
| Cols | Zahtevano. Število stolpcev levo ali desno od referenčne celice ali zgornje leve celice referenčnega območja. Vrstice vrednosti parametrov Cols Kako lahko zapišemo funkcijo OFFSET, če določimo B4 kot referenčno celico in C3 kot ciljno celico? Odgovor je OFFSET (B4, -1, 1). Tukaj lahko vidite, da je Cols pozitiven in da je C3 en stolpec desno od B4. |
| Višina | Po želji. Argument Height uporabite samo, če je ciljno območje. Pove, koliko vrstic vključuje ciljno območje. Height mora biti pozitivno število. Iz desnega dela slike 1 je razvidno, da sta v ciljnem območju dve vrstici. Zato v tem primeru določimo Height kot 2. |
| Širina | Po želji. Argument Širina uporabite samo, če je cilj območje (glejte desni del slike 1). Označuje, koliko stolpcev vsebuje ciljno območje. Širina mora biti pozitivno število. |
Zdaj vam bom pokazal, kako funkcijo OFFSET uporabiti za reševanje težav v resničnem življenju.
Primer 1: Iskanje od desne proti levi z združevanjem funkcij OFFSET in MATCH
Znano je, da lahko s funkcijo VLOOKUP izvedete le iskanje od leve proti desni.
Vrednost, ki jo želite poiskati, mora biti v prvem stolpcu tabelaričnega polja.
Če želite dodati novo vrednost iskanja, morate celotno območje tabele premakniti v desno za en stolpec ali spremeniti strukturo podatkov, če želite kot vrednost iskanja uporabiti drug stolpec.
Z združitvijo funkcije OFFSET in funkcije Match pa lahko odpravite omejitev funkcije VLOOKUP.
Kaj je funkcija MATCH in kako lahko združimo funkcijo OFFSET s funkcijo Match, da opravimo iskanje?
Funkcija Ujemanje išče določen element v območju celic in nato vrne relativni položaj tega elementa v tem območju.
Za primer vzemimo območje B3:B8 s slike 2.1 (ki prikazuje prihodke različnih držav v različnih letih).
Formula "=MATCH ("USA", B3:B8, 0)" vrne 1 saj je ZDA prva postavka v območju (glej celici B10 in C10).
Za drugo območje C2:F2 formula "=MATCH (2015, C2:F2, 0)" vrne 3 saj je leto 2015 tretja postavka v razponu (glej celici B11 in C11).
Vrnimo se k funkciji OFFSET.
Če celico B2 nastavimo kot referenčno celico in celico E3 kot ciljno celico, kako lahko zapišemo formulo OFFSET?
E3 je 1 vrstico pod B2 in 3 stolpci od desne do B2.
Zato lahko formulo zapišemo kot "=OFFSET(B2, 1 , 3 )". Poglejte številke v rdeči barvi, ali se ujemajo?
To je odgovor na vprašanje, kako združiti funkcijo OFFSET s funkcijo Match - Funkcija Match se lahko uporabi kot drugi ali tretji argument funkcije OFFSET (glej celico C13).
V celici C14 je prikazana uporaba funkcije VLOOKUP za pridobitev istih podatkov.
Preden napišemo funkcijo VLOOKUP, moramo vedeti, da so prihodki v letu 2015 zabeleženi v 4. stolpcu tabelaričnega polja B2:F8.
To pomeni, da moramo pri uporabi funkcije VLOOKUP zelo dobro poznati podatkovno strukturo.
To je še ena omejitev funkcije VLOOKUP. Vendar nam z uporabo funkcije MATCH kot argumenta funkcije OFFSET ni treba poznati indeksa stolpca.
To je zelo uporabno, če je stolpcev veliko.
Slika 2.1
Zdaj pa si oglejmo bolj zapleten primer.
Predpostavimo, da imamo tabelo, ki vsebuje ime podjetja, ime za stike in e-poštni naslov za različna podjetja.
In želimo pridobiti ime podjetja iz znanega imena stika ali pridobiti ime stika iz znanega e-poštnega naslova. Kaj lahko storimo？
Glej sliko 2.2, območje B5:E8 vključuje podatke o podjetju. Z vnosom podatkov v celico C2 in celico B3 lahko s pomočjo formule v rdečem kvadratu pridobim ime podjetja, če poznam ime stika.
Razpon D2:E4 prikazuje, kako pridobiti ime stika z znanim e-poštnim naslovom.
Ta dva primera ponazarjata, da lahko izvedemo iskanje od desne proti levi in da iskane vrednosti ni treba postaviti v najbolj desni stolpec. Iskano vrednost lahko vsebujejo vsi stolpci v polju tabele.
Slika 2.2
Primer 2: Avtomatizacija izračuna s kombinacijo funkcij OFFSET in COUNT
Preden predstavimo, kako avtomatizirati izračun, kadar koli dodamo novo številko v stolpec, najprej povejmo, kako samodejno vrniti zadnjo številko v stolpcu.
Oglejte si spodnjo sliko, ki prikazuje vnose iz kadrovske evidence. Predpostavimo, da želimo dobiti zadnjo številko v stolpcu B, bi bila formula "=OFFSET (C2, 9 , 0)", če uporabimo funkcijo OFFSET.
Iz formule lahko razberemo, da 9 je številka ključa.
Če lahko to številko vrnemo samodejno, lahko samodejno poiščemo zadnjo številko v stolpcu.
9 je samo število celic, ki vsebujejo številke v stolpcu C.
Če poznate funkcijo COUNT, veste, da lahko funkcija COUNT šteje število celic, ki vsebujejo številke v območju.
Formula "=COUNT (C3:C11)" bo na primer preštela število celic, ki vsebujejo številke v celicah od C3 do C11.
V našem primeru bi radi vedeli, koliko številk je v celotnem stolpcu, zato je treba uporabiti sklic, kot je C:C, ki vključuje vse vrstice v stolpcu C.
Oglejte si celici G4 in H4, število, ki ga vrne "=COUNT(C:C)", je natančno enako 9 .
Če v zgornji funkciji OFFSET zamenjamo 9 s COUNT(C:C), dobimo novo formulo "=OFFSET (C2, COUNT(C: C) , 0)" (v celici H5).
Vrnjeno število je 87000, kar je natanko zadnje število v stolpcu C.
Zdaj pa preidimo k samodejnemu izračunu. Predpostavimo, da želimo dobiti vsoto vseh številk v stolpcu C.
Formula bi bila "=SUM (OFFSET (C2, 1, 0, 9 , 1))", če uporabimo SUM skupaj z OFFSET.
9 je skupno število vrstic v območju C3:C11 in tudi skupno število celic, ki vsebujejo številke v stolpcu C.
Zato lahko formulo zapišemo na nov način: "=SUM (OFFSET (C2,1, 0, COUNT (C:C), 1))".
V celicah G10 in H10 je skupno število plač za teh 9 zaposlenih 521.700 USD.
Če zdaj v celico C12 vnesete številko, kot je 34.000 USD, se številki v celici G5 in G10 spremenita v 34.000 USD oziroma 555.700 USD.
Temu pravim avtomatizacija, saj vam ni treba posodabljati formul v celici G5 ali G10.
Pri uporabi funkcije COUNT morate biti previdni, saj funkcija COUNT vrne samo število celic, ki vsebujejo številke.
Na primer, "=COUNT (B: B)" vrne 0 namesto 9, saj v stolpcu B ni celice, ki bi vsebovala številke (glej celici G3 in H3).
Stolpec D vsebuje 10 celic s številkami in število, ki ga vrne funkcija "COUNT (D: D)", je prav tako 10.
Če pa želimo pridobiti zadnjo številko v stolpcu D, kot smo to storili za stolpec C, bomo dobili številko 0 (glej celici G8 in H8).
Očitno 0 ni tisto, kar želimo. Kaj je narobe? Celica D13 je od celice D2 oddaljena 11 vrstic namesto 10 vrstic.
To lahko dokažemo tudi s formulo "=OFFSET (D2, COUNT (D: D) + 1 , 0)" v celici G7.
Če želimo uporabiti funkcijo COUNT skupaj s funkcijo OFFSET, da bi omogočili avtomatizacijo izračuna, morajo biti številke sosednje druga drugi.
Slika 3
Primer 3: Uporaba funkcije OFFSET za določitev dinamičnega razpona
Recimo, da želimo prikazati mesečno prodajo na enoto v podjetju in na sliki 4.1 so prikazani trenutni podatki in graf, ustvarjen na podlagi trenutnih podatkov.
Vsak mesec se pod zadnjo številko v stolpcu C doda prodaja enot v zadnjem mesecu.
Ali obstaja enostaven način za samodejno posodabljanje grafikona?
Ključ do posodobitve grafa je uporaba funkcije OFFSET za ustvarjanje dinamičnih imen območij za stolpec Prodane enote.
Dinamično območje za prodajo enot bo ob vnosu novih podatkov samodejno vključevalo vse podatke o prodaji.
Slika 4.1
Če želite ustvariti dinamično območje, kliknite Formule zavihek in nato izberite Ime Manager ali Opredelitev imena .
Pod Novo ime pogovorno okno se prikaže, če kliknete na Opredelitev imena .
Če izberete Upravitelj imena , morate klikniti tudi na Novo za izdelavo spodnjega Novo ime se prikaže pogovorno okno.
Slika 4.2
V " Ime: " je treba vnesti ime dinamičnega območja. In v vnosnem polju " Nanaša se na:" v vnosno polje moramo vnesti formulo OFFSET "=OFFSET (Figure4!$C$2, 1, 0, COUNT (!$C: $C), 1)", ki bi ustvarila dinamično območje vrednosti na podlagi enot Prodane vrednosti, vnesenih v stolpec C.
Privzeto se ime uporablja za celoten delovni zvezek in mora biti znotraj delovnega zvezka edinstveno.
Vendar želimo področje uporabe omejiti na določen list.
Zato smo tukaj izbrali sliko4 v " Področje uporabe: " vnosno polje. Po kliku na V REDU , se ustvari dinamični razpon.
Ob vnosu novih podatkov bo samodejno vključila vse podatke o prodaji.
Zdaj z desno tipko miške kliknite katero koli točko v grafikonu in izberite "Izberite podatke".
Slika 4.3
V pozvanem Izberite podatke Vir, izberite Serija1 in nato Urejanje.
Slika 4.4
Nato vnesite "=Figure4!Units", kot prikazuje slika 4.5.
Slika 4.5
Nazadnje poskusite in v celico C13 vnesite 11. Vidite, da se je graf spremenil in da je vključena vrednost 11.
Graf se samodejno spremeni, ko so dodani novi podatki.
Slika 4.6
Preberite več...
- Funkcija Offset(...) v Excelu s primeri
Prenesite delovne datoteke
Prenesite delovne datoteke s spodnje povezave.
Excel-Offset-Function.rar